Activity
Mon
Wed
Fri
Sun
Dec
Jan
Feb
Mar
Apr
May
Jun
Jul
Aug
Sep
Oct
Nov
What is this?
Less
More
4 contributions to Somatska metoda H3C
💰 KAJ, ČE TVOJ ODNOS DO DENARJA NI POVEZAN Z DENARJEM?
Morda delaš več. Se bolj trudiš. Se izobražuješ. Prevzemaš odgovornost. Daješ ogromno. In kljub temu imaš občutek, da moraš denar vedno znova izsiliti. ❤️ Kaj pa, če težava ni v tvoji sposobnosti ustvarjati denar? Kaj, če je težava v tvoji sposobnosti prejemati? Poglej odnos do ljubezni. Če kot otrok nisi prejel dovolj ljubezni, pozornosti ali varnosti, ti je lahko tudi danes težko sprejeti ljubezen. 🤍 Ko te nekdo objame, se v tebi nekaj zapre. Ko ti nekdo izkaže naklonjenost, postaneš sumničav. Ko ti partner nekaj reče, se takoj postaviš v obrambo. Dajati ti je lažje kot prejemati. Ker ti dajanje daje občutek nadzora. 💶 In podobno je lahko z denarjem. Delaš več. Daješ več. Dokazuješ svojo vrednost. Težko postaviš višjo ceno. Težko sprejmeš, da ti nekdo nekaj da. Kot da moraš najprej narediti dovolj, da si to zaslužiš. Toda bolj ko se siliš, bolj ostajaš v preživetju. Daješ, da bi dobil. Delaš, da bi si zaslužil. Nadziraš, da bi se počutil varno. In temu rečeš ambicija. Morda pa je pod vsem tem nekaj veliko bolj preprostega: ⚠️ Ne znaš prejemati. In neprejemanje je lahko tudi način, kako zapuščaš samega sebe. Ne dovoliš si sprejeti tega, kar v resnici najbolj potrebuješ. 🪞 Zato se vprašaj: Kaj še vedno nisem razrešil s svojim očetom, mamo ali svojo preteklostjo, zaradi česar še vedno verjamem, da si moram zaslužiti tisto, kar bi lahko preprosto sprejel?
Ja, težko je samo sprejeti, res težko, ne da bi mislila, da je treba vedno kaj vrniti. Delam na tem. Pomagalo mi je razmišljanje, da energija kroži. So ljudje, ki ti dajejo, in so ljudje, ki jim ti daješ več kot oni tebi. Zelo se zaplete, če misliš, da bi točno od teh ljudi morala dobiti nazaj, ker največkrat ne. Energija kroži. Učim se sprejemati, se pustiti objeti, na pohvalo reči samo "hvala", ne pa ugovarjati in razlagati, zakaj si pohvale ne zaslužim. Samo "hvala". Zaslužim si ... Počasi mi gre, :).
Skupinska 2. 08
Ker se za nedeljsko delavnico za zdaj še ni prijavila nobena udeleženka, sem se odločila, da ta termin za enkrat odpovem. Če bi si vseeno želelo sodelovati vsaj 5 udeleženk, mi prosim sporočite do jutri zvečer. V tem primeru bom delavnico z veseljem izvedla. V nasprotnem primeru se vidimo na naslednjem terminu. 💛
0 likes • Jul 29
Draga Catherine, jaz bi prišla tretjič septembra ali oktobra, javi, ko boš imela datume. Lep avgust želim vsem! Jaz grem končno na zasluženi dopust, :).
🧠 Zakaj včasih o isti situaciji razmišljaš še dneve?
Danes sem imela pogovor s klientko o pretiranem razmišljanju. Velikokrat se sprašujemo, kako ustaviti razmišljanje. V resnici pa nas pogosto ne izčrpavajo misli same, temveč čustvo, ki je ostalo neizraženo ali nezadovoljeno. Predstavljaj si, da stojiš v vrsti v pekarni. Nekdo pride mimo in se brez besed postavi predte. V sebi pomisliš: »Kako si to sploh dovoli?« A ne rečeš ničesar. Oseba opravi nakup, ti pa ostaneš z neprijetnim občutkom. Kasneje o dogodku razmišljaš, ga morda omeniš doma, in čez dan ali dva se ga še vedno spomniš. Če se za trenutek ustavimo pri samem dogodku in se vprašamo: »Kaj sem takrat čutila?« je odgovor tukaj dokaj preprost. Jezo.Razdraženost.Neodobravanje. Naloga jeze je, da nas spodbudi k dejanju in postavitvi meje. V takšni situaciji bi to lahko pomenilo, da mirno rečeš: »Prosim, da se držite vrste.« Ko jeza dobi možnost, da se izrazi na primeren način, izgubi svojo moč in ni več potrebe, da bi o situaciji razmišljala še več dni. Če smo iskrene, v tem primeru verjetno res ne boš več razmišljala o tem. Lahko pa je v ozadju tudi žalost. Predstavljaj si otroka, ki mu je nekdo v šoli vzel ali zlomil najljubšo igračo. Ko pride domov, joka. Mama ne more spremeniti tega, kar se je zgodilo. Ne more zavrteti časa nazaj in popraviti dogodka. Lahko pa naredi nekaj drugega. Lahko ga objame. Ga posluša. Je ob njem. In pogosto vidimo, kako se otrok postopoma umiri in ni več tako žalosten. Ne zato, ker bi se dogodek izbrisal. Temveč zato, ker je žalost dobila nekaj, kar potrebuje: bližino, podporo in občutek, da v svoji bolečini ni sam. Otroci to počnejo zelo naravno. Ko so žalostni, poiščejo bližino. Ko jih je strah, poiščejo varnost. Ko so jezni, pokažejo, da jim nekaj ni všeč. Kasneje pa se naučimo čustva zadrževati, jih analizirati ali o njih neskončno razmišljati. Velikokrat ne trpiš zato, ker se je nekaj zgodilo. Trpiš zato, ker čustvo, ki se je ob tem pojavilo, ni dobilo tistega, kar potrebuje. Jeza potrebuje izraz ali mejo. Žalost potrebuje podporo in bližino.
Izjemno dobro izraženo, hvala.
Prosta mesta 9. maj na delavnici
Če bi katera od vas želela priti na skupinsko delavnico to soboto, mi lahko tukaj sporočite — eno mesto se je sprostilo.
Jaz pridem 24. 5., lp z Norveške! V bundi!
1-4 of 4
Marijanca Ajša Vižintin
1
2 points to level up
@marijanca-ajsa-vizintin-3285
Rada berem, vrtnarim, pišem, plešem, hodim v hribe, se sprehajam. Delam na ZRC SAZU, ISIM, ukvarjam se z migracijami, večjezičnostjo, identiteto.

Active 43d ago
Joined Apr 14, 2026