Activity
Mon
Wed
Fri
Sun
Dec
Jan
Feb
Mar
Apr
May
Jun
Jul
Aug
Sep
Oct
Nov
What is this?
Less
More

Owned by Catherine

🌿 Od Preživetja do Notranjega Miru. Skupnost za vse, ki želijo presekati stare vzorce in končno zaživeti svobodno, mirno in v stiku s sabo.

65 contributions to Somatska metoda H3C
🌱 Nov dogodek - Moja nova verzije sebe.
Veliko sprememb se začne takrat, ko bolečina, ki jo doživljamo, postane večja od strahu pred spremembo. Toda obstajata dve različni smeri, v kateri se lahko premikamo: 1. Odmik od bolečine💢 Prva smer nas spodbudi, da nekaj spremenimo 2. Premik proti svojim željam ✨ Druga nam pokaže, kam želimo iti. Program REGENERACIJA vam je pomagal narediti prostor: bolje razumeti svoje vzorce, prepoznati svoja čustva in potrebe ter spremeniti nekatere čustvene odzive, ki so vas do zdaj zadrževali. Morda imate danes več prostora zase in jasneje veste, kaj si želite. Toda ko pride do uresničevanja, se lahko pojavijo dvomi, strahovi ali stare navade, ki vas ponovno ustavijo. 🌱 Torej kako lahko svoje želje in čustva uporabimo za premagovanje strahov in dvomov? Če vas to nagovarja, vas vabim na nekoliko drugačno izkušnjo: - Tvoja naslednja verzija sebe Ko svoja čustva spremenimo v gorivo za uresničevanje svojih želja. Na tej 3-urni izkušnji bomo pogledali naprej. + Raziskali bomo, kdo smo, kaj nam je v življenju zares pomembno, in kaj nas pri tem še zadržuje. + Povezali bomo svoje želje, čustva in notranjo moč ter jih usmerili v konkretno vizijo prihodnosti. + Iz te vizije bomo oblikovali jasno smer in prve korake, ki jih lahko začnete uresničevati že naslednji dan. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ta izkušnja ni bila vključena v osnovni program REGENERACIJA. Namenjena je vsem, ki čutite, da si želite narediti še korak naprej, pridobiti nov zagon in predvsem jasno usmeritev, kako svoje želje in načrte prenesti v vsakdanje življenje. Kdaj? 28. novembra, od 15.30 do 18.30 Srečanje bo potekalo v živo na Škofljici. Posebna cena za udeležence programa REGENERACIJA: 110 € Če se želite pridružiti, mi pišite v klepet. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
🌱 Nov dogodek - Moja nova verzije sebe.
1 like • 10d
@Simona Vabsek ti potrdim da v 2027 so v planu te delavnice. boš lahko takrat prišla.
0 likes • 24h
@Urška Robnik ti pošljem vse podatke po emailu. me veseli.
⚔️ Ko se moraš za svoje mesto boriti
V nekaterih družinah otroci doživljajo, da ljubezen, pozornost, priznanje ali ponos staršev niso enakomerno razporejeni. Eden je pohvaljen zaradi svojih rezultatov in prejme več pozornosti. Drugi postane »priden«, »samostojen«, tisti, ki ne zahteva veliko. Včasih starši tega sploh ne počnejo namerno. Toda otrok opazuje. In predvsem čuti. ❤️ »Ona ima nekaj, česar jaz nimam.« Tukaj se lahko začne primerjanje. 🔄 Otrok lahko postopoma razvije prepričanje: »Da bi bil ljubljen, moram biti tak kot on/ona.« Ali: »Da bi dobil pozornost, moram biti boljši.« Ali: »Ko je ona v ospredju, mene ni.« In odnos med sorojenci se lahko počasi spremeni v tekmovanje. ⚔️ Ona ali jaz. Njena uspešnost postane moj neuspeh. Njena pozornost postane pozornost, ki je jaz nimam. Njen talent postane dokaz, da sem jaz manj sposoben. Njeno mesto postane grožnja mojemu mestu. Tako se lahko rodi ljubosumje. 💔 in ⚠️ Dokler sem ljubosumna, se ne počutim dovolj... 🌱 Toda pod ljubosumjem je pogosto nekaj drugega. Ne samo: »Želim to, kar ima on-a.« Ampak: »Želim biti opažen-a tako, kot je opažen-a on-a.« »Želim biti priznan-a.« »Želim čutiti, da moja prisotnost šteje.« »Tudi jaz želim imeti svoje mesto.« ❤️ Raztopi se lahko takrat, ko razumeš, kaj ti želi povedati, sprejmeš svojo željo in začneš zanjo skrbeti na drug način. In tukaj se začne resnična sprememba. 🌱 Ni ti treba več živeti po logiki: »Da bi imela jaz svoje mesto, ga mora imeti druga oseba manj.« Lahko prideš do: ✨ »Njeno mesto mi ničesar ne jemlje. Tudi jaz imam svoje mesto.« Njena uspešnost ne pomeni mojega neuspeha. Njena lepota ne zmanjšuje moje. Njena pozornost ne pomeni, da sem jaz manj pomembna. Njeni odnosi ne pomenijo, da sem jaz manj ljubljena. Njena prisotnost ne pomeni moje odsotnosti. 🌿 Ni več on-a ali jaz. Lahko sva obe. Zavzeti svoje mesto ne pomeni vzeti mesto drugemu. Pomeni: tvoje mesto obstaja. ✨ In tvoje telo pogosto zelo dobro ve, ob kom ga lahko začutiš. lahko opazuješ: 🔎 Kje se še vedno borim za svoje mesto?
2 likes • 24h
@Darija Vidmar Če si ob branju začutila, da se v tebi nekaj premika, je verjetno zato, ker se je dotaknilo nečesa, kar je že dolgo prisotno. Če nam starši dajejo občutek ljubezni, sprejetosti in varnosti (vsaj tako naj bi bilo), nam bratje in sestre pomagajo razvijati naš položaj v odnosih. Učimo se, kako se postaviti zase, kako zavzeti svoje mesto in kako ostati v stiku s sabo, tudi ko imamo ob sebi druge. Ko vedno znova postavljaš druge pred sebe, se pravzaprav sama umikaš v ozadje. In s tem lahko nezavedno potrjuješ staro prepričanje, da zate ni dovolj prostora ali da nisi dovolj pomembna. Lahko si ljubeča sestra, lahko pomagaš, si prisotna in podpiraš svojo družino. Vendar ne na račun sebe. Ker več prostora kot si dovoliš zavzeti ti, več sebe lahko prineseš tudi v odnose z drugimi. In predvsem: tvoje mesto ni odvisno od tega, kdo je še v družini, kdo pride ali kdo zavzame prostor. Tvoje mesto že pripada tebi.
❤️ »Če me resnično ljubiš, bi moral vedeti, kaj potrebujem.«
Zakaj nam je tako lepo, ko nekdo sam od sebe ugane, kaj si želimo? Ker se v tistem trenutku počutimo videni. Ni nam treba prositi. Ni nam treba razlagati. Ni nam treba povedati, kaj potrebujemo. Nekdo nas preprosto opazi. In za nekoga, čigar potrebe v otroštvu niso bile zares prepoznane, je to lahko izjemno močna izkušnja. Končno nekdo vidi, kaj potrebujem, ne da bi moral to povedati. Toda tukaj se skriva past. 💔 Ko nekdo ugiba, kaj potrebujemo, še vedno sam izbira, kaj nam bo dal. Morda ti prinese čokolado, ker ve, da jo imaš rada. Morda ti pošlje lepo sporočilo. Morda te preseneti z majhno pozornostjo. Toda kaj se zgodi, ko jasno poveš, kaj si v resnici želiš? Ko prosiš za več bližine. Ko želiš, da ostane še malo dlje. Ko potrebuješ pomoč. Ko izraziš potrebo, ki od drugega zahteva nekaj več kot samo majhno pozornost. Takrat se pokaže pomembna razlika. Ali ti daje tisto, kar sam želi dati, ali je pripravljen slišati tudi to, kar ti potrebuješ? Ugibanje mu omogoča, da sam določa, kaj bo dal. Odgovoriti na tvojo prošnjo pa pomeni, da je pripravljen upoštevati tudi tvoje potrebe. 🤍 Zrela bližina ne temelji na tem, da drugi ugane. Temelji na tem, da si upamo povedati, kaj potrebujemo, drugi pa je pripravljen to slišati. In še pomembneje: da lahko sprejmemo tudi odgovor, ki nam ni všeč, ne da bi zaradi tega začeli dvomiti v svojo vrednost. To, da moramo svoje potrebe izraziti, ne pomeni, da smo manj ljubljeni. Pomeni, da v odnos vstopamo kot odrasli, ki znajo povedati, kaj potrebujejo. 🪞 Vprašanje za razmislek: Ali v svojih odnosih pričakujemo, da bodo drugi sami ugotovili, kaj potrebujemo? In kaj se v nas zgodi, ko moramo za bližino, pozornost ali pomoč prositi? Ali si dovolimo jasno izraziti svoje potrebe ali še vedno čakamo, da nas bo nekdo končno sam od sebe opazil?
4
0
❤️‍🔥 Ne sprejemamo sebe. Želimo pa več?
Želimo si več. - Več ljubezni. - Več denarja. - Več priznanja. - Več svobode. - Več notranjega miru. Toda ali smo se kdaj zares ustavili in pogledali, kako ravnamo s seboj? Ali se sprejemamo in imamo radi takšne, kot smo? Ali pa nenehno iščemo nekaj, kar bi morali pri sebi spremeniti, izboljšati ali popraviti? - Nismo dovolj lepi, suhi... - Nismo dovolj uspešni. - Nismo dovolj inteligentni. - Nismo dovolj zanimivi. Želimo si več, vendar nekje globoko v sebi še vedno verjamemo, da moramo najprej postati boljši, da bi si to sploh zaslužili. In prav tukaj se skriva ovira. ⚠️☝️ Bolj ko zavračamo določene dele sebe, težje si dovolimo sprejemati več. Poglejmo okoli sebe. Ljudje, ki poznajo svojo vrednost in se sprejemajo tudi s svojimi nepopolnostmi, si pogosto lažje dovolijo več. - Upajo si prositi. - Zavzeti svoje mesto. - Sprejeti kompliment. - Zaslužiti več, ne da bi jih spremljal občutek krivde. - Biti ljubljeni, ne da bi morali nenehno dokazovati, da si ljubezen zaslužijo. 💰Podobno je z denarjem: več sredstev, kot jih imamo na voljo, več možnosti imamo, da jih oplemenitimo in ustvarimo še več.💰💰💰 🩷Tudi ljubezen do sebe je lahko takšno izhodišče. Bolj ko prepoznavamo svojo vrednost, bolj si dovolimo sprejemati tisto, kar je v skladu z njo.💖 💕 Zato vas danes vabim, da pogledamo vse tiste dele sebe, ki jih ne maramo. - Tiste, ki bi se jih najraje znebili. - Tiste, ki jih skrivamo in obsojamo. - Tiste, za katere verjamemo, da niso dovolj dobri. Kaj pa, če bi jih danes namesto zavračanja vzeli v svoj objem? Jih nežno sprejeli. Vzljubili. Kajti prav ti deli nas samih so nam morda pomagali zgraditi kariero, ustvariti dom, poskrbeti za družino in doseči vse tisto, na kar smo danes lahko ponosni. - Naš perfekcionizem nam je morda pomagal priti daleč. - Potreba po nadzoru nam je morda pomagala ustvariti stabilnost. - Strah pred razočaranjem drugih nas je morda spodbudil, da smo dajali več, kot smo zmogli. - Pretirana samostojnost nam je morda pomagala preživeti obdobja, ko smo verjeli, da se ne moremo zanesti na nikogar.
0 likes • 5d
@Irena Roškar Irena, že to, da opažaš, v katerih odnosih se počutiš »nedovolj« in v katerih ne, je zelo pomemben uvid. Kaže, da ta občutek ni nekaj, kar bi spremljalo vsa področja tvojega življenja, ampak se aktivira predvsem v odnosih, ki so ti čustveno najpomembnejši. Možno je, da se vzorci, ki jih doživljaš v odnosu s starši, na nek način ponavljajo tudi v odnosu z otroki. Otroci nam lahko namreč odprejo prav tista čustvena mesta, ki so v nas še vedno nerazrešena ali potrebujejo našo pozornost. Bomo sproti raziskovale, kaj se v tebi dogaja ob odnosu z mlajšo hčerko, kaj ta odnos v tebi odpira in katere stare zgodbe se morda ponavljajo. Morda bomo skozi ta proces odkrile tudi, kaj ti ta odnos pravzaprav zrcali.
😰 Bolj ko poskušamo imeti vse pod nadzorom, bolj se oddaljujemo od občutka varnosti, ki ga v resnici iščemo.
Potreba po nadzoru pogosto izhaja iz strahu. Strahu, da bo šlo nekaj narobe. Da bomo razočarani. Da se ne bomo mogli zanesti na druge. Da bomo na koncu spet morali vse rešiti sami. Zato prevzemamo odgovornost za vse. Vse predvidimo. Vse preverjamo. Težko prepustimo stvari drugim. Ker imamo občutek, da si lahko samo tako zagotovimo varnost. Toda... 💔 Bolj ko nadzorujemo, bolj se zapiramo vase. Namesto da bi se oprli na druge, se še bolj osredotočamo nase. Namesto da bi prosili za pomoč, vse naredimo sami. Namesto da bi zaupali, preverjamo. Namesto da bi dovolili drugim, da pridejo bližje, jim s svojim nadzorom pogosto nevede jemljemo prostor. In tako počasi ustvarjamo ravno nasprotno od tistega, kar si želimo: oddaljenost, osamljenost in občutek, da moramo vse nositi sami. 🤍 Toda varnost ne nastaja samo znotraj nas. Ustvarja se tudi v odnosih. V občutku, da se lahko na nekoga zanesemo. Da nam ni treba vedno vsega vedeti, predvideti ali rešiti. Da lahko pokažemo svojo ranljivost in smo kljub temu sprejeti. Da lahko prepustimo del odgovornosti, ne da bi izgubili sebe. Da lahko zaupamo, ne da bi imeli vse pod nadzorom. Nadzor nas morda varuje pred nepredvidljivostjo, hkrati pa nas lahko prikrajša za bližino, podporo in povezanost, ki jih potrebujemo. 🪞 Kje bi lahko danes malo popustili nadzor in si dovolili več zaupanja? Komu bi s tem dovolili, da pride bližje? In kako bi se ob tem počutili?
1-10 of 65
Catherine Sutlič
5
200 points to level up
@catherine-sutlic-zvab-4283
Od Preživetja do Notranjega Miru.

Active 2h ago
Joined Nov 27, 2025
Slovenia