V nekaterih družinah otroci doživljajo, da ljubezen, pozornost, priznanje ali ponos staršev niso enakomerno razporejeni. Eden je pohvaljen zaradi svojih rezultatov in prejme več pozornosti. Drugi postane »priden«, »samostojen«, tisti, ki ne zahteva veliko. Včasih starši tega sploh ne počnejo namerno. Toda otrok opazuje. In predvsem čuti. ❤️ »Ona ima nekaj, česar jaz nimam.« Tukaj se lahko začne primerjanje. 🔄 Otrok lahko postopoma razvije prepričanje: »Da bi bil ljubljen, moram biti tak kot on/ona.« Ali: »Da bi dobil pozornost, moram biti boljši.« Ali: »Ko je ona v ospredju, mene ni.« In odnos med sorojenci se lahko počasi spremeni v tekmovanje. ⚔️ Ona ali jaz. Njena uspešnost postane moj neuspeh. Njena pozornost postane pozornost, ki je jaz nimam. Njen talent postane dokaz, da sem jaz manj sposoben. Njeno mesto postane grožnja mojemu mestu. Tako se lahko rodi ljubosumje. 💔 in ⚠️ Dokler sem ljubosumna, se ne počutim dovolj... 🌱 Toda pod ljubosumjem je pogosto nekaj drugega. Ne samo: »Želim to, kar ima on-a.« Ampak: »Želim biti opažen-a tako, kot je opažen-a on-a.« »Želim biti priznan-a.« »Želim čutiti, da moja prisotnost šteje.« »Tudi jaz želim imeti svoje mesto.« ❤️ Raztopi se lahko takrat, ko razumeš, kaj ti želi povedati, sprejmeš svojo željo in začneš zanjo skrbeti na drug način. In tukaj se začne resnična sprememba. 🌱 Ni ti treba več živeti po logiki: »Da bi imela jaz svoje mesto, ga mora imeti druga oseba manj.« Lahko prideš do: ✨ »Njeno mesto mi ničesar ne jemlje. Tudi jaz imam svoje mesto.« Njena uspešnost ne pomeni mojega neuspeha. Njena lepota ne zmanjšuje moje. Njena pozornost ne pomeni, da sem jaz manj pomembna. Njeni odnosi ne pomenijo, da sem jaz manj ljubljena. Njena prisotnost ne pomeni moje odsotnosti. 🌿 Ni več on-a ali jaz. Lahko sva obe. Zavzeti svoje mesto ne pomeni vzeti mesto drugemu. Pomeni: tvoje mesto obstaja. ✨ In tvoje telo pogosto zelo dobro ve, ob kom ga lahko začutiš. lahko opazuješ: 🔎 Kje se še vedno borim za svoje mesto?